Delo na daljavo oz. delo na domu

Delodajalcem delo na daljavo omogočajo dostop do večjega nabora potencialnih delavcev, saj pri iskanju novih zaposlenih niso več omejeni z geografsko lokacijo. Poleg tega lahko z delom na daljavo prihranijo denar za pisarniške prostore in druge splošne stroške, povezane s fizično lokacijo pisarne.

Zaposlenim pa delo na daljavo omogoča boljšo prilagodljivost urnika. Delo od doma pomeni, da ni več potreben čas za prevoz na delo in da moteči dejavniki, kot so glasni sodelavci ali glasna pisarniška oprema, niso več moteč dejavnik. Poleg tega delo na daljavo zaposlenim omogoča zmanjšanje ogljičnega odtisa, saj se jim ni treba vsak dan voziti na delo.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se morata delodajalec in delavec o delu na daljavo dogovoriti na ustrezen način. Ustrezen način zagotavlja pogodba o zaposlitvi ali aneks k pogodbi.

Pogodba o zaposlitvi naj posebej opredeljuje delo na daljavo, ki predstavlja sporazum med delodajalcem in delavcem, ter določa pogoje o delu na daljavo. Zakon o gospodarskih razmerjih pravi, da se s pogodbo o zaposlitvi delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje delo od doma:

·   kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca;

·   šteje se tudi delo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije;

Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred pričetkom dela delavca o tem obvestiti inšpektorat za delo.

Zakon delavcu dodeljuje pravico,

·   da ima pri opravljanju dela na svojem domu ali v prostorih po izbiri v dogovoru z delodajalcem, enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca.

·   da ima pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita skupaj z delodajalcem, ki jo opredelita v pogodbi.

·   da ima pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Vse pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela se urejajo med delodajalcem in delavcem v pogodbi o zaposlitvi. To lahko storita tudi z Aneksom k pogodbi o zaposlitvi. 

Delodajalec pa je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. To lahko stori na način, da sprejme interni akt o varnosti in priporočilih dela na domu in o tem opozori delavca.

Pri dogovoru o delu na domu oz. delu na daljavo se je potrebno dogovoriti o podrobnostih, ki vključujejo število delovnih ur na teden, dogovorjene roke ali mejnike, način merjenja uspešnosti, način komunikacije, uporabljeno tehnologijo, ukrepe za varnost podatkov, kdo je lastnik intelektualne lastnine, ustvarjene med delom na daljavo, in ali se bodo povrnili stroški, ki nastanejo med delom na daljavo (na primer stroški interneta).

Na splošno je pomembno, da tako delodajalci kot delavci razumejo svoje pravice pri dogovoru o delu na daljavo. Z razumevanjem posledic teh dogovorom za obe strani pred sklenitvijo lahko podjetja zagotovijo, da so vsi vpleteni zaščiteni pred morebitnimi težavami v prihodnosti.